Jezikovni pogovori: “Jezikov ne preganjamo iz razreda”

Dr. Karmen Pižorn s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Bronka Straus z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, članici projekta Listiac, sta sodelovali v oddaji radia Ars z naslovom Jezikovni pogovori. Namen radijske oddaje je raziskovanje področij in tem povezanih z jezikom. Tokrat je tekla beseda o jezikovno občutljivem poučevanju ali kako lahko vsi učitelji uspešno vključujejo jezike v učne procese.

Na nekaterih osnovnih šolah po Sloveniji govorijo učenci po več kot 14 jezikov. To so materni jeziki priseljencev, ki jih po sodobnejših izobraževalnih metodah vključujejo v učne procese. Za uspešno učenje jezikov je namreč pomembno vsako jezikovno znanje, še posebej pa znanje maternega jezika. Kako in zakaj ga vključiti v izobraževalne procese, je povedala Bronka Straus z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, podpredsednico upravnega odpora Evropskega centra za moderne jezike v Gradcu. Izhodišče pogovora je bila Deklaracija za evropske jezike, ki je izšla ob petindvajsetletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike in med temeljnimi poudarki navaja večjezično in medkulturno izobraževanje.

“Pomembno je, da se učitelji zavedajo, da so pred njimi učenci, ki imajo drugačne materinščine in da so njihovi jezikovni repertoarji zelo pestri. Pri tem ne gre le za učence priseljence, učenec je lahko namreč rojen tukaj, pa ima sorodnike nekje drugje, lahko se je učil tujih jezikov, lahko je preživel neko obdobje v tujini ali šel na dopust in zato govori (še) nek drug jezik. Vsi ti jeziki sestavljajo učencev jezikovni repertoar. Tudi učitelji nejezikovnih predmetov lahko pri pouku zaznajo trenutke, ko se da izkoristiti jezikovni potencial otrok,” pravi Bronka Straus.

Izredna profesorica za področje angleščine v izobraževanju in Prodekanica za prvostopenjske študijske programe in mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Karmen Pižorn je pojasnila koncept jezikovno občutljivega poučevanja. Jezikovno občutljivo poučevanje pomeni, da vsi udeleženci učnega procesa prepoznajo jezikovno in kulturno ozadje učencev pri pouku in drugih šolskih dejavnostih. To pomeni, da jih pri rabi jezikov, kot pomembnih virov za učenje različnih vsebin in pridobivanje metajezikovnih zmožnosti, spodbujajo. Če otrok, ki se je ravno preselil v Slovenijo, besedilo pri uri geografije prebere tudi v svojem prvem jeziku, je lahko to zanj dobra spodbuda.

“Ko priseljenemu otroku dovolimo in ga spodbujamo, da ob učenju slovenskega jezika, zadrži in nadaljuje opismenjevanju v svojem jeziku, pridobimo tudi dvojezične govorce,” pojasnjuje dr. Karmen Pižorn.

Jezikovno občutljivo poučevanje torej ne preganja jezikov iz razreda, ampak jih obravnava kot zelo pomemben vir za učenje, igro in boljše odnose.

Obe oddaji lahko poslušate na spodnjih povezavah:

Pogovor z Bronko Straus: https://ars.rtvslo.si/2020/09/jezikovni-pogovori-252/

Pogovor s Karmen Pižorn: https://ars.rtvslo.si/2020/09/jezikovni-pogovori-251/